“Ko sem končno spregledala uro”

Osebna izpoved o izkušnjah z menjalnim krogom MSi – menjamo.si
Pojasnilo: Besedilo izraža osebno izkušnjo in pogled avtorice, vse morebitne podobnosti z resničnimi osebami so naključne.

Ko sem se pred nekaj leti pomagala soustanoviti MSi, sem to storila z vero v boljši svet. V svet, kjer ura ni denar, ampak zaupanje. V sistem, ki naj bi bil pravičnejši, človeški in nesistemski – alternativa temu, kar večina občuti kot kruto, odtujeno in prodano.

A s časom sem ugotovila, da ta krog ni nič drugega kot preoblečena verzija iste piramide, pred katero naj bi nas rešil.

Najprej so me očarali ljudje. Topli pogovori, domače okolje, ideja medsebojne pomoči. Potem pa so se začele podrobnosti:
– Nejasnosti pri organizacijskih urah. Kritje, da ali ne? Kakšne so tuje prakse?
– Nepregledne knjižice, v katere je nekaterim dovoljeno pisati kar jim paše, drugim pa ne.
– Vzdušje, kjer si takoj označen za “mešalca dreka”, če opozoriš na nepravilnosti.
– Krog ljudi okoli voditeljice kroga, ki si med seboj delijo vloge, naloge in predvsem moč. Tudi jaz sem bila del tega ozkega kroga, celo “desna roka” voditeljice.

Povedala sem jim isto, kot je povedala že ena bivša članica organizacijske skupine Jes, ki pa je že izsopila pred enim letom – in šele danes razumem, zakaj. Še skoraj leto dni pred tem – torej 2 leti nazaj — so bile v prvi organizaciji tudi problem ure, vendar takrat samovoljno pisanje ur. Takrat žal še nisem spregledala sheme, nisem spregledala sleparske voditeljice, bilo je prezgodaj, in zdelo se mi je da ima v prvotnem krogu preveč podpore, druga ekipa se mi je pa zdela rušilna s svojim pristopom – in šele sedaj jih povsem razumem. Želeli so zrušiti piramido, kult v nastajanju.

Vabim vas, da si preberete članek “Ure, ki štejejo“ – tak je nek osnovni predlog, iskrena želja, da bi nekaj spremenili. Nič. Zdi se, kot da so člani trenutne Jes skupine povsem nesposobni razumeti osnovne koncepte, zaslepljeni z zaupanjem ali pa manipulirani – kot sem bila sama. Sedaj ta članek obstaja kot glas v prazno, kot opomnik, da dialog ni zaželen, če ni vnaprej odobren.

Pa sem napisala še drugega – “Kako ustanoviti menjalno piramido“ – tokrat kot satirično karikaturo vsega, kar sem skozi leta opazila. Humor je edino orodje, s katerim lahko prebavim absurd. A tudi ta članek ni bil mišljen za zabavo, ampak kot ogledalo vsem, ki želijo še vedno verjeti, da gre tukaj za neko “višjo vrednoto”. Ne gre. Gre za to, kdo si upa govoriti, in kdo ima dovoljenje, da krade čas.

Dolgo časa sem verjela v to, da MSi ni le krog izmenjave, ampak skupnost, ki temelji na zaupanju, medsebojni pomoči in srčnosti. Vztrajala sem v njej tudi takrat, ko so se v meni oglašali prvi dvomi, ker sem si želela verjeti, da gre samo za nesporazume. Da bomo problematiko ur rešili, ampak prvi korak k temu bi bila uvedba spletnih knjižic. Bila sem med tistimi, ki so delali, organizirali, prispevali svoj čas, energijo, znanje – vse v imenu skupnega dobrega.

A prišel je trenutek, ko sem spregledala. Morda ne v enem dnevu. Morda ne v eni uri. Zgodilo se je preko meseca, treh. Ampak ko sem enkrat dokončno spregledala uro, je bilo, kot da se mi je snela zavesa. Nehala sem verjeti v besede, začela sem opazovati dejanja. In nisem samo spregledala ure – spregledala sem osebo.

To ni bila več samo vodja. To je bil učbeničen primer psihološkega profila manipulatorja z mesijanskim kompleksom:

• Občutek lastne posebnosti (samo ona lahko vodi krog, ker “samo ona ve, kako zaupanje deluje”).
• Osebno doživljanje kritik kot napadov (ko omeniš številke, se začnejo čustveni izlivi o zavisti in notranjih ranah).
• Minimaliziranje odgovornosti (pozabljeni denar, napake drugih, “nič hudega se ni zgodilo”).
• Zloraba srčnih konceptov za prikrivanje nadzora (“kdo drug kot jaz bi bil pripravljen toliko delati brez plačila?”).
• Projekcija krivde (“kako si X drzne mešati drek/spraševati/dvomiti”).
• Osebne žalitve (“odkar si se oddaljila od naše skupnosti, si postala zajedljiva, motena”)

Pisanje ur iz nič, kraja denarja iz skupne blagajne, neodgovornost in izgovori v stilu “pozabila sem, kam sem dala denar”, sistemsko favoriziranje določenih članov, prikrito izključevanje drugih – to niso napake, to so znaki zlorabe moči. In kadar kdo postavi vprašanje ali izrazi dvom, se mu odgovori z emocionalnim izsiljevanjem: “kar zmrazi me, ko nekdo reče, da imam preveč ur, to je zavist”. Ne, to ni zavist. To je klic po odgovornosti.

Žal pa lepe besede in ‘srčnost’ hitro postanejo fasada za prikrito krajo in manipulacijo. Sedaj vem, da zaupanja ne moreš graditi na besedah, temveč na dejanjih. In če so dejanja manipulacija, kraja, zamegljevanje, kritiziranje tistih, ki sprašujejo – potem to ni več skupnost. Je le preoblečena piramida. Zaupanje brez transparentnosti hitro postane slepa vera.

In tako sem spregledala uro sistema, ki ne deluje več na osnovi poštenosti, temveč na osnovi prikritega izkoriščanja. Kjer “zaupanje” pomeni: zaupaj meni brez vprašanj, kjer “obilje” pomeni: jaz si lahko napišem, kar hočem, kjer “pomoč skupnosti” pomeni: kritike se ne dovolijo, ker niso dovolj srčne. Kjer ima voditeljica ožjo skupino samo zato, da ji kimajo, ploskajo in se strinjajo z njenimi odločitvami.

Mogoče sem spregledala kasneje kot nekateri drugi, ampak sem. In se odločila da to objavim, saj nočem, da se opeče še kdo drug. Na vsakemu posamezniku je, kaj bo storil z to informacijo. Zdaj vem: ura ni le številka. Je ogledalo sistema. In če ima nekdo možnost, da si uro kar napiše, pravilnik pa gladko ignorira – potem to ni skupnost, ampak mehka diktatura v copatih in s franzami.

Zato podpiram skupino članov, ki želi ustvariti pregleden, pravičen in transparenten krog, brez privilegijev in brez skrivnosti. Brez poduhovljenega olepševanja, a s konkretnimi orodji za pošteno menjavo.

Ne pišem tega iz jeze, temveč iz dolžnosti do vseh tistih, ki še vedno verjamejo, da je možno nekaj boljšega. In da ni treba podpirati sistema, ki je slaba kopija tujih menjalnih krogov pomešana z propadlim jugo-dinarjem, s strani osebe, ki se je odločila postaviti sistem za svojo korist, na račun vseh drugih – in vse konkretne spremembe zavoljo transparentnosti in koristi vseh članov zavlačevala in zavirala.

Zapomnite si: kjer je moč brez nadzora, in transparentnosti ni, tam je zaupanje le prazna beseda, ki služi kot celofan za izkoriščevalsko piramido.

Osebno sem izgubila vero v ta krog, oziroma menjalno piramido. A ne v idejo izmenjave – ta ostaja močna, živa, potrebna. Le potrebujemo sistem, ki je pregleden, pošten in ne dopušča manipulacij. Vabim vas, da si preberete oba članka, razmislite o svojih izkušnjah in se vprašate – ali želite ostati v sistemski menjalni piramidi še naprej? Ali želite transparentni krog, ki vam je bil obljubljen?

Mi nismo nori, nismo “mešalci dreka”. Smo ljudje, ki smo verjeli. In zdaj vemo bolje.

Članki:
– [Ure ki štejejo: Analiza MSi + predlog za izboljšave]
– [Kako ustanoviti menjalno piramido – satirično opozorilo članom]

bonus članek: Krog ali piramida? Ponzi shema pod masko.

S spoštovanjem in kančkom razočaranja,
Katarina